Pisanje članka o kritičnih obdobjih razvoja pasjega mladiča ni lahko delo. Med iskanjem podatkov sem naletela na večja odstopanja glede časovnih obdobij, saj psi niso stroji, da bi bili vsi popolnoma enako »sprogramirani«, kar pomeni, da se opazijo razlike v obdobju prvih tednov do par mesecev med prezgodaj rojenimi in normalno razvitimi sorojenci. Razlike pa nastanejo tudi med mladiči, kjer je mama preveč »vestna«, mladiči, kjer jim pasja mama »omogoči zgodnji razvoj samostojnosti« in mladiči, ki mame nimajo (pa četudi da vzreditelj vse od sebe). Opazijo se razlike v razvoju med različnimi legli iste pasme, še bolj pa razlike med legli različnih pasem. Ker je poznavanje razvoja psov v zadovoljne in samozavestne pse zelo pomembno za vzreditelja, sem naredila pregledno študijo mnogotere literature.

Dejstvo je, da ne obstaja univerzalna knjiga za vse pse, saj le-ti pridejo na svet z različno genetiko, koteni so v različno okolje, prav tako pa zapustijo gnezda v njim nov svet, kjer pridobivajo različne izkušnje in klešejo svoje osebnosti v individume. Kljub vsem razlikam, pa lahko potegnemo vzporednice v razvoju psov.

V zgodnjem obdobju mladičkovega razvoja ima pomembno vlogo predvsem njegova mama, nato pa to vlogo prevzamemo mi. Zato je pomembno, da spoznamo njegovo naravo in se seznanimo s kritičnimi obdobji njegovega razvoja.

0.–4. teden

Neonatalna faza, prehodno obdobje

V neonatalni fazi (1.–14.dan) so mladički omejeni na dve funkciji, tj. prehranjevanje za razvoj in rast, ter ohranjanje toplote, da se ognejo podhladitvi. V tem obdobju še ne vidijo in ne slišijo, zaznavajo pa dotike, temperaturo, okušajo ter vonjajo, tj. s pomočjo uporabe nosu najdejo mamine seske. Nimajo zob ter še ne uravnavajo svoje telesne temperature. Za njihovo iztrebljanje, čistočo, hranjenje in toploto skrbi mama. Večino časa jedo in spijo. 

V tem obdobju je pomembno ohranjati mamo/samico zadovoljno, zdravo, brez stresa, saj bo v celoti poskrbela za zdrav razvoj mladičev. Hkrati pa je priporočljivo, da vzreditelj izvede program zgodnje nevrološke stimulacije (BioSensor, »early neurologycal stimulation«) ter zgodnji uvod v zaznavanje vonjav (»early scent introduction«). Slednji je za lovske pse ter pse, ki bodo delali z nosom izrednega pomena.

V prehodnem obdobju (2.–4.teden) se mladiči začnejo odzivati na svetlobo, gibanje in zvoke. Odprejo oči in aktivirajo ušesa, začnejo se postavljati na noge, nadaljno se razvija čut za voh, rasti začnejo zobje. Aktivira se tudi njihov rep, s katerim začnejo mahati, lahko se že tudi oglašajo/lajajo. Do konca obdobja mladički popolnoma razvijejo vid, prav tako samostojno opravljajo potrebo.

3.–5.teden

Primarna »pasja« socializacija

Faza zavedanja (21.–28.dan)

Mladički se polno zavedajo svojega okolja, učijo se biti psi, že zaznavajo ljudi ter druga bitja po vonju, videnju in zvoku. Negativni dogodki že lahko vplivajo na njihovo vedenje. V tem tednu se začnejo razvijati socialne vezi. Mladički postanejo zelo aktivni, samostojno se gibljejo na svojih tačkah. Razvijejo sposobnost učenja prek izkušenj in ohranijo to znanje.

V tem obdobju mladičkom dovolimo, da raziskujejo nove predmete, predstavimo jim igrače, spoznavajo nove zvoke (televizija, radio ipd.), postavimo jih lahko na različne podlage (najbolje v družbi drugih mladičkov iz legla). Izogibati pa se je treba glasnim zvokom (domača opravila: sesalec, sušilec za lase ipd.) in nenadnim spremembam. Potrebujejo zelo stabilno okolje. 

Z obiski tujih ljudi je priporočljivo počakati do konca četrtega tedna. 

Poistovetenje z lastno vrsto (28.–35.dan)

Mladički postajajo vse spretnejši, jejo že čvrsto hrano. Učijo se pasjega obnašanja (renčanje, preganjanje ipd.). V tem obdobju se že kažejo osebnostne razlike. Pomembno je, da dnevno spoznavajo nove predmete, lahko pa se navajajo tudi na glasnejše zvoke. Spodbujamo jih k reševanju problemov s tem, da jim postavljamo ovire.

5.–14.teden

Sekundarna »človeška« socializacija

Psi imajo sposobnost, da se prilagodijo nam in našim razmeram ter načinu življenja. Socializacija poteka vse življenje, a najintenzivnejša je v obdobju 5.–14. tedna. 

Na začetku sekundarne socializacije mladički še ne poznajo pravega strahu, zato je v tem obdobju primerno, da začnemo z nego (kopanje), cepljenjem, jim predstavimo nenavadne ljudi, stvari,… 

Učenje v tem obdobju poteka intenzivno in hitro, moramo pa se zavedati, da je njihova koncentracija kratkotrajna. Pomembno je postavljati pravila, omejitve. Ves čas, tudi v prehodu v nov dom, je treba ohranjati redne stike z vrstniki ter poskrbeti za primerno postopno navajanje na nove stvari, zvoke, ljudi, druga bitja, okolja in situacije.

Obdobje vtisnjenja strahu (8.–12.teden)

Mladički postanejo previdnejši, lahko postanejo občutljivi na zvoke, ljudi, pse itn. Pomembno je, da to obdobje mine čim manj stresno, saj jih lahko nepopravljivo zaznamuje za vse življenje. 

Obdobje prvega dokazovanja odraslosti (13.–16.teden)

Uporniško obdobje, kjer tudi do prej poslušni in ubogljivi mladički začnejo uveljavljati svojo voljo. 

4.–8.mesec

Obdobje želje po bežanju 

Za kratek čas ali nekaj tednov se pri mladem psu pojavi nenadna želja po bežanju. Ne odziva se na naše klice in raje raziskuje naprej, namesto da bi pritekel k nam. V tem obdobju je priporočljivo imeti psa na vrvici in nagrajevati prihode. 

6.–18. mesec

Puberteta

Pestro obdobje, v katerem na vedenje psa močno vplivajo hormoni. Pojavljajo se neželena vedenja, psi pogosto izzivajo skrbnikovo avtoriteto. 

Drugo obdobje pojava strahu (6.–14.mesec)

Pogosto se tudi pri dobro socializiranih mladičih pojavi nenaden strah pred ljudmi in stvarmi. Od vodnika se pričakuje, da odreagira mirno in skuša mladička preusmeriti oz. zamotiti s povsem drugo stvarjo in ne pokaže sočustvovanja. To obdobje traja okoli 3 tedne in kakor je prišlo, tudi gre. Je vsekakor manj problematično kot pa prvo obdobje vtisnjenja strahu.

1.–4.leta

Odraslost

Manjše pasme psov se razvijejo hitreje od večjih pasem. O odraslosti – telesni razvitosti lahko govorimo pri prvem letu pa vse do drugega leta. Mentalno in socialno se pes lahko razvija vse do četrtega leta starosti.

Interakcija z drugimi psi se lahko v odraslosti spreminja. Pes je socialna žival, vendar to ne pomeni, da se hoče družiti z vsemi psi, ki jih sreča. Pomembno je, da se socializacija nikoli ne zaključi.